Verjetno nikoli ne bom pozabila, kako sem tistega majskega jutri daljnega leta 2019 prišla v službo, sedla za mizo v kuhinji in na vprašanje sodelavke, če mi skuha kavo, odgovorila s srečnim "proooosim!". Bilo je že skoraj leto in pol odkar sva se z Nejcem odločila, da bi pa sedaj tudi midva imela otroka. Minilo je veliko trenutkov, ko sem že imela vse simptome, ko sem si že predstavljala, da sedaj je pa to to, veliko solz, prigovarjanja, pogovorov... Minil je tudi moj prvi pregled pri strokovnjakinji za neplodnost in minil je tudi prvi dogovor o tem, da bova poskusila z umetno oploditvijo. Dobim svojo kavo, se sprostim, naredim požirek. Fuj. Pogledam vrečko kave, iz katere je prišla kava v najino posodo in vidim čisto običajno, roza vrečko Barcaffe. Tisto, ki jo redno pijem vsak dan že nekaj let. Kava je bila naravnost ogabna.
