Kaj se dogaja, ko se končno spet dogaja

A se tudi vam zdi, da smo končno zadihali? 

Ne bom pametna in ne bom rekla, da je nevarnost mimo, ampak zadnjih nekaj tednov se počutim bolj mirno. Seveda je eden glavnih razlogov to, da sedaj veva, da poroka bo in lahko poskrbiva še za nekaj pomembnih zadnjih podrobnosti. Roko na srce, če ne bi uredila še teh zadnjih podrobnosti, je ne bi bilo, zato mogoče beseda podrobnost ni bila dobra izbira. Predstavljajte si moje presenečenje ob klicu na številko organizatorja najinega civilnega obreda in informaciji, da so jih ravno danes iz upravne enote poklicali in povedali, da je najina poroka prestavljena na 22. 8.??? O, ne. Po vsem tem trudu, po vsem tem jamranju, po vsej tej slabi volji in končno dobrih novicah, da je vse skupaj padlo v vodo? Vsi so me opozarjali, da gre pri organizaciji in izvedbi poroke marsikaj narobe, vendar s tem nisem mislila, da bomo prišli na obred, ki ga ne bo :). Razumem recimo, da se mi obleka polije z rdečim vinom, da zamudim na obred ali, da avtu poči guma. Ne bom pa sprejela česa hujšega, vsaj ne po tej pomladni sagi. Sicer ne vem, če bodo moji živci preživeli naslednje štiri tedne, ampak mislim tudi, da nimam izbire. Zato bom še naprej "gurala" in upala, da ne pregorim :). 

Prestavljena nevesta?

Po potovanju presenečenja, ki je bil popolnoma v njegovi režiji, me je 13. 8. 2018 Nejc na najbolj romantičnem kraju v Evropi, na Marijinem mostu z razgledom na grad Neuschwanstein, v Nemčiji, zaprosil. Šel je na koleno in me v družbi azijcev (takrat še dokaj varna družba), v največjem nalivu, vprašal, če bi se poročila z njim. A mislite, da sem si po vsem tem trudu in načrtovanju upala reči ne? Ja, sem si. Ker najprej nisem mogla verjeti in sem bila v šoku. Če se vam zdi, da je to pozabil, se vam zdi narobe. Spomni me vedno, ko je priložnost. Komaj sem čakala, da začnem z načrtovanjem. Ker sem vedela, da se želim poročiti v pomladnem času (ker je moj najljubši letni čas) in ker sem vedela, da bi bilo zame spomladi 2019 prezgodaj (sem huda načrtovalka in potrebujem svoj čas), sva se odločila za leto 2020. Sliši se čarobno, kajne?